Besedila iz ChatGPT, Claude in Gemini so označena: kaj to pomeni za SEO in medije

Zadnje tedne me stranke sprašujejo isto: »Ali je res, da se zdaj vidi, kaj je napisal ChatGPT? Bo Google zato potisnil naše članke navzdol?« Nekateri so že razmišljali, da bi vsebine, pripravljene z UI, umaknili s strani.

Odgovor je krajši, kot se zdi. Oznaka v besedilu res obstaja. Za uvrstitve na Googlu pa danes ne pomeni nič. Večje posledice ima za medije, novičarske portale in vse, ki objavljajo vsebine o zadevah javnega interesa.

Kaj se je zgodilo

Od 2. avgusta 2026 se uporablja 50. člen evropskega Akta o umetni inteligenci. Ponudniki UI-sistemov morajo besedila, slike, zvok in video, ki jih ustvarijo, označiti tako, da lahko stroj prepozna umetni izvor. Za sisteme, ki so bili na trgu že pred tem datumom, ta obveznost velja od 2. decembra 2026.

Pravila so razdeljena na dve skupini:

• ponudniki (OpenAI, Anthropic, Google …) morajo vsebino tehnično označiti in omogočiti njeno zaznavanje;
• uporabniki v poslovne namene (podjetja, mediji, agencije) morajo vidno označiti deepfake posnetke in UI-besedila, objavljena za obveščanje javnosti o zadevah javnega interesa.

Evropska komisija je junija 2026 objavila tudi kodeks ravnanja, ki opisuje, kako to izvajati v praksi. Pripravila je še enotne ikone za označevanje UI-vsebin. Največje kazni dosegajo 15 milijonov evrov ali 3 % letnega prometa.

Kako oznaka deluje in kdo jo lahko prebere

Ne gre za skrite znake ali metapodatke, ki bi jih odstranili s kopiranjem v Word. Model med pisanjem pri več enakovrednih besedah rahlo usmerja izbiro. Bralec razlike ne opazi. Program s pravim ključem pa v besedilu prepozna statistični vzorec.

Trditev, da lahko oznako »prebere katerokoli orodje«, torej ne drži. Vsak ponudnik ima svoj ključ. Orodja, kot je GPTZero, žiga ne berejo. Ugibajo po slogu in se pri tem pogosto zmotijo.

Zaznavanje ima še dve omejitvi:

• pokaže le verjetnost, da je bil model vključen, ne pa, ali je napisal celotno besedilo ali samo popravil vejice;
• odsotnost oznake ne dokaže, da je besedilo napisal človek. Morda je nastalo z drugim orodjem ali pred uvedbo žiga.

Pri Claudu oznaka ni vezana na osebo, račun ali pogovor. Iz nje ni mogoče razbrati, kdo je besedilo naročil.

Kako je oznaka videti v praksi

Označevanje ima dve plasti: nevidni žig, ki ga vgradi orodje, in vidno oznako, ki jo doda tisti, ki vsebino objavi. Spodnji primeri so poenostavljeni.

Nevidni žig: igra verjetnosti

Model piše besedo za besedo in ima na mnogih mestih na voljo več enako dobrih besed. Skrivni ključ ponudnika na vsakem takem mestu del možnosti označi kot »priljubljene«. Model jih izbere malo pogosteje.

Vzemimo stavek: Google vsebino ocenjuje po kakovosti, ne po načinu nastanka.

Človek, ki ključa ne pozna, priljubljene besede zadene približno v polovici primerov. Model jih zadene pogosteje, recimo v dveh tretjinah. Na enem stavku se to ne vidi. Na nekaj sto besedah pa je odstopanje dovolj veliko, da detektor oceni, da je bil model verjetno vključen.

Zato oznaka preživi kopiranje in manjše popravke. Ob temeljiti predelavi pa slabi, saj je vsaka na novo izbrana beseda spet stvar naključja.

Vidna oznaka: kaj bo videl bralec

Komisija je pripravila enotne ikone, vendar njihova uporaba ni obvezna. Kako bo označevanje videti na slovenskih straneh, zato lahko le ocenimo. Najverjetneje bo šlo za kombinacijo ikone in kratkega stavka:

• Novica brez uredniškega pregleda: pod naslovom ikona »AI« in stavek To besedilo je ustvarila umetna inteligenca.
• Novica, ki jo je pregledal urednik: posebna oznaka ni potrebna, v podpisu pa je jasno, kdo je besedilo uredil.
• Fotografija: napis pod sliko Fotografija je ustvarjena z umetno inteligenco. ali ikona v kotu slike.
• Video: oznaka na samem posnetku, ne le v opisu pod njim.
• Strokovni blog (prostovoljno): pod članek Pri pripravi besedila smo si pomagali z UI. Vsebino je preveril in zanjo odgovarja avtor.

Na družbenih omrežjih bo verjetno podobno kot danes pri Meti in TikToku. Platforma sama doda oznako, ko v datoteki prepozna žig ali metapodatke.

SEO: ali Google kaznuje označena besedila?

Ne. Google od leta 2023 javno pravi, da vsebine ne ocenjuje po tem, kako je nastala, ampak po kakovosti, uporabnosti in zaupanja vrednosti. To potrjuje tudi dejstvo, da Google svoj žig SynthID v Geminiju uporablja že dve leti. Če bi ga želel uporabiti kot znak za slabšo uvrstitev, bi to lahko storil že davno.

Žig drugih ponudnikov Google sploh ne more prebrati. Anthropicov ključ ima samo Anthropic. Ob uvedbi novih pravil Google ni napovedal nobenega signala, ki bi UI-besedila zaznaval ali kaznoval.

Kaznuje pa nekaj drugega: množično objavljanje strani brez dodane vrednosti. Googlova pravila za tako imenovano zlorabo obsega vsebin veljajo ne glede na to, ali je besedila napisal človek, UI ali kombinacija obeh.

V praksi to pomeni:

• članek, ki odgovori na konkretno vprašanje, ima lastne primere in izkušnje, se bo uvrščal enako dobro z oznako ali brez nje;
• sto podobnih strani, generiranih za različne kraje ali ključne besede, je tveganje že danes, z oznako ali brez nje;
• orodja za »počlovečenje« besedil, ki obljubljajo odstranitev žiga, so zapravljen denar. Rešujejo problem, ki ga za SEO ni.

Previdnost vseeno ni odveč. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi iskalniki izvor vsebine nekoga dne lahko upoštevali. Najboljša zaščita pred tem je ista kot danes: vsebina, ki ima avtorja, lastno izkušnjo in podatke, ki jih drugje ni. Zakaj je to še pomembneje, ko začne UI citirati samo sebe, preberite v članku Ko umetna inteligenca lahko citira le še samo sebe.

Mediji in portali: tu se res nekaj spreminja

Za medije in vse, ki objavljajo informativne vsebine, so nova pravila bolj neposredna. Besedilo, ki ga je ustvarila UI in je objavljeno za obveščanje javnosti o zadevah javnega interesa, mora biti označeno. Sem spadajo novice o politiki, gospodarstvu, zdravju, varnosti in podobno.

Obstaja pa pomembna izjema. Oznaka ni potrebna, če je besedilo pregledal človek in zanj nekdo (oseba ali podjetje) nosi uredniško odgovornost. Izjema velja samo, če lahko pokažete:

• kdo je besedilo pregledal,
• kaj je pregled obsegal,
• kdo je odgovoren za objavo.

Mediji, ki imajo uveljavljene uredniške postopke, se lahko oprejo nanje. Manjši portali in podjetniški blogi, ki objavljajo novice, pa naj ta postopek vsaj preprosto zapišejo.

Kaj to pomeni za objave podjetij v medijih

• Sporočila za javnost: uredniki bodo kmalu imeli orodja za preverjanje porekla. Sporočilo, ki je očitno samo prepisano iz UI, bo težje prišlo v objavo.
• Plačane objave in PR članki: portali, ki prodajajo objave, bodo začeli bolj paziti, kaj objavijo pod svojim imenom. Pričakujte več vprašanj o avtorstvu in vsebini.
• Slike in video: UI-posnetek resnične osebe, kraja ali dogodka, ki deluje pristno, mora biti vidno označen. Izjema so očitno umetniška in satirična dela.

Marketinški članki o vaših storitvah, opisi izdelkov in strokovni blog praviloma niso vsebine javnega interesa. Označevanje zanje ni obvezno, čeprav jih je pisala UI.

Kaj naj podjetja naredijo zdaj

1. Ne brišite vsebin samo zato, ker jih je pomagala pisati UI. Če članek prinaša obisk in povpraševanja, oznaka tega ne bo spremenila.
2. Vsakemu besedilu dodajte nekaj, česar UI ne ve. Primer iz prakse, številko iz vašega poslovanja, fotografijo z gradbišča, izkušnjo s stranko. To pomaga pri Googlu in pri bralcih.
3. Določite, kdo je urednik. Pod članek se podpiše oseba, ki ga je prebrala, preverila dejstva in zanj odgovarja.
4. Če objavljate novice, zapišite postopek pregleda. Dovolj je kratek interni dokument: kdo pregleda, kaj preveri in kdo odobri objavo.
5. Ne kupujte orodij za odstranjevanje žiga. Denar raje vložite v boljšo vsebino.
6. Pri slikah in videu bodite previdni. Fotografija, ustvarjena z UI, ki prikazuje resnične ljudi ali kraje, sodi med vsebine, ki jih je treba označiti.

Zaključek

Oznaka v besedilu ni kazen za uporabo UI. Je evidenca o tem, da je bil model zraven. Google še naprej ocenjuje vsebino po tem, ali pomaga bralcu, ne po tem, kdo je izbiral besede.

Podjetja, ki UI uporabljajo kot pomoč in besedilu dodajo lastno znanje, nimajo razloga za skrb. Tista, ki stavijo na množico podobnih strani, so imela težavo že prej. Mediji in portali pa morajo zdaj jasno vedeti, kdo za objavo odgovarja.

Če niste prepričani, ali vaše vsebine stojijo na trdnih temeljih, preverimo skupaj, katere strani prinašajo obisk in kje bi lastne izkušnje naredile največjo razliko.

Pogosta vprašanja