Kako odpreti spletno trgovino – za začetnike in uveljavljena podjetja

kako-odpreti-spletno-trgovino

Odprtje spletne trgovine je tehnično danes razmeroma preprosto. Veliko težje je ustvariti trgovino, ki bo dejansko pridobivala obiskovalce, ustvarjala naročila in poslovala z dobičkom. Pred izbiro platforme, oblikovanjem logotipa ali naročilom večje zaloge je zato treba preveriti, ali za ponudbo obstaja dovolj povpraševanja, kdo so kupci in koliko bo stalo njihovo pridobivanje.

V agenciji Miklavčič marketing opažamo, da se začetniki pogosto prehitro osredotočijo na izdelavo spletne trgovine, premalo pa na prodajni model. Uveljavljena podjetja imajo drugačen izziv: spletne prodaje ne smejo obravnavati kot ločenega projekta, temveč jo morajo povezati z obstoječo ponudbo, prodajnimi procesi, podatki o kupcih in razumevanjem njihove poti do nakupa.

Razvoj spletne trgovine mora zato izhajati iz poslovne strategije, ne samo iz izbire tehnologije. WooCommerce, Shopify ali Magento so orodja. Nobena platforma sama po sebi ne zagotavlja prodaje. Uspešna spletna trgovina mora povezati ponudbo, cene, uporabniško izkušnjo, plačila, dostavo, marketing, podporo kupcem in merjenje rezultatov.

Pri načrtovanju je smiselno razlikovati med dvema položajema:

  • Začetnik mora najprej preveriti, ali trg sploh obstaja in ali lahko izdelek prodaja z dovolj visoko maržo.
  • Uveljavljeno podjetje mora spletno trgovino vključiti v obstoječe poslovanje, logistiko, zaloge, prodajo in komunikacijo s kupci.

Preberite tudi:


1. Pred izdelavo spletne trgovine preverite trg

Prvo vprašanje ni, katero platformo izbrati. Prvo vprašanje je, ali obstaja dovolj ljudi, ki izdelek potrebujejo in so ga pripravljeni kupiti po ceni, pri kateri vam ostane dobiček.

Dobra analiza trga mora odgovoriti na naslednja vprašanja:

  • Kdo je idealni kupec?
  • Katero težavo rešuje izdelek?
  • Kako kupci trenutno rešujejo to težavo?
  • Kdo so glavni konkurenti?
  • Po kakšnih cenah prodajajo?
  • Kako močna je njihova spletna prisotnost?
  • Koliko bo predvidoma stal prihod novega kupca?

Za začetnike: še pred večjo investicijo preverite, kako ljudje iščejo izdelke, ki jih nameravate prodajati. Pomagajo vam lahko analiza konkurence, pogovori s potencialnimi kupci, manjši oglaševalski test in analiza ključnih besed. Med uporabnimi orodji so Google Keyword Planner, Google Trends, SEMrush in Ubersuggest.

Ne merite samo všečkov, ogledov ali odzivov prijateljev. Najboljši dokaz povpraševanja je pripravljenost ljudi, da oddajo povpraševanje, rezervirajo izdelek ali opravijo nakup.

Za uveljavljena podjetja: največ uporabnih informacij se pogosto že skriva v obstoječih podatkih. Analizirajte, kateri izdelki se najbolje prodajajo, kateri kupci se vračajo, katere kategorije imajo največjo maržo in katera vprašanja kupci najpogosteje postavljajo prodajni ekipi.

Spletna trgovina naj najprej digitalizira tisti del ponudbe, pri katerem že obstajata zanimanje in jasen prodajni potencial. Ni nujno, da že ob začetku na splet prenesete celoten katalog.

2. Izračunajte, ali se spletna prodaja finančno izide

Razlika med nabavno in prodajno ceno še ni vaš zaslužek. Pri izračunu morate upoštevati vse stroške, ki nastanejo pred naročilom, med njim in po njem.

Med najpogostejše stroške spletne prodaje sodijo:

  • nabavna cena izdelka,
  • prevoz od dobavitelja,
  • embalaža,
  • dostava kupcu,
  • provizije plačilnih ponudnikov,
  • oglaševanje,
  • vračila in reklamacije,
  • vzdrževanje spletne trgovine,
  • računovodstvo in davki.

Če izdelek prodajate za 50 evrov, to ne pomeni, da lahko za njegovo oglaševanje porabite 20 evrov. Najprej morate vedeti, koliko vam po vseh stroških dejansko ostane.

Ta izračun je posebej pomemben pri poceni izdelkih, visokih stroških dostave in kategorijah z velikim deležem vračil. Trgovina lahko ustvarja veliko naročil in je kljub temu nedobičkonosna.

3. Začetniki naj najprej preverijo prodajni model

Začetnik praviloma ne potrebuje takoj velike trgovine, širokega kataloga in večje zaloge. Najprej potrebuje dokaz, da lahko izdelek proda.

Za test lahko uporabite:

  • preprosto pristajalno stran,
  • manjšo testno zalogo,
  • prednaročila,
  • oglas z obrazcem za povpraševanje,
  • prodajo prek obstoječe spletne tržnice,
  • predstavitev izdelka na družbenih omrežjih.

Pri tem je treba ločiti med preverjanjem zanimanja in dejansko prodajo. Izdelke lahko predstavljate, zbirate odzive in preverjate trg, vendar morate pred rednim sprejemanjem plačanih naročil urediti ustrezno obliko poslovanja, račune, davčne obveznosti in informacije za kupce.

Največja napaka začetnika je velika investicija v trgovino in zalogo brez enega samega dokaza, da bo kdo izdelek kupil.

4. Uveljavljena podjetja morajo spletno trgovino povezati z obstoječim poslovanjem

Pri podjetju, ki že posluje, spletna trgovina ni samo nov prodajni kanal. Vpliva lahko na zaloge, cene, prodajalce, logistiko, podporo kupcem in obstoječe partnerje.

Pred začetkom je treba določiti:

  • ali bodo spletne in fizične cene enake,
  • kdo bo skrbel za naročila in podporo,
  • od kod se bo pošiljalo blago,
  • kako se bodo usklajevale zaloge,
  • kako bodo obravnavana vračila,
  • kako bo trgovina povezana z računovodskim ali ERP-sistemom,
  • kako bo spletna prodaja vplivala na druge prodajne kanale.

V tej fazi postane pomembna izbira primerne platforme, povezava s CRM-sistemom, kakovostna SEO-optimizacija in dobra uporabniška izkušnja.

Tehnologija mora podpirati poslovni proces. Če se mora podjetje zaradi vsakega spletnega naročila zanašati na ročno prepisovanje podatkov med več sistemi, se bodo hitro pojavile napake, zamude in nepotrebni stroški.

5. Izberite platformo glede na poslovni model

Med najpogostejšimi platformami so WooCommerce, Shopify in Magento. Vsaka je primerna za drugačen tip podjetja.

WooCommerce je primeren za podjetja, ki želijo prilagodljivo trgovino na WordPressu, veliko vsebin in večji nadzor nad spletnim okoljem.

Shopify je primeren za podjetja, ki želijo hitro vzpostavitev in manj tehničnega vzdrževanja, vendar sprejemajo mesečne stroške platforme in dodatnih aplikacij.

Magento oziroma Adobe Commerce je smiseln predvsem pri večjih, kompleksnejših projektih z zahtevnimi integracijami, več trgi in obsežnimi katalogi. Za manjšo trgovino je lahko po nepotrebnem drag in zahteven.

Platforme ne izbirajte samo na podlagi začetne cene. Upoštevajte tudi stroške razvoja, dodatkov, vzdrževanja, integracij, nadgradenj in podpore.

6. Spletna trgovina mora kupcu odgovoriti na ključna vprašanja

Kupec izdelka na spletu ne more prijeti, preizkusiti ali takoj vprašati prodajalca. Stran izdelka mora zato nadomestiti velik del izkušnje v fizični trgovini.

Na strani izdelka morajo biti jasno predstavljeni:

  • glavne koristi izdelka,
  • fotografije in po možnosti video,
  • cena,
  • različice in velikosti,
  • zaloga,
  • rok in strošek dostave,
  • postopek vračila,
  • tehnični podatki,
  • odgovori na najpogostejša vprašanja.

Generični opis dobavitelja običajno ni dovolj. Enak tekst lahko uporablja več deset drugih trgovin. Lastne fotografije, jasna razlaga in prikaz izdelka v resnični uporabi povečajo zaupanje ter trgovino ločijo od konkurence.

7. Izdelava trgovine še ne pomeni, da bodo prišla naročila

Najpogostejše razočaranje nastane po objavi trgovine. Vse deluje, izdelki so vneseni, naročil pa ni.

Razlog je preprost: trgovina potrebuje obiskovalce. Te lahko pridobivate prek:

  • Google Ads,
  • Meta oglasov,
  • TikToka,
  • organskih rezultatov v Googlu,
  • vsebinskega marketinga,
  • e-poštnega marketinga,
  • vplivnežev,
  • primerjalnikov cen in spletnih tržnic.

Za začetnike: smiselno je izbrati en ali dva glavna kanala in ju najprej obvladati. Če ljudje izdelek že aktivno iščejo, je lahko primeren Google Ads. Če je izdelek vizualen in ga je treba predstaviti v uporabi, so lahko učinkoviti Meta oglasi ali TikTok.

Organski obisk praviloma ne pride takoj. SEO je dolgoročnejši kanal, ki zahteva dobro strukturo trgovine, kakovostne kategorije, opise izdelkov, koristne vsebine in avtoriteto spletne strani.

Za uveljavljena podjetja: prvi vir prodaje je pogosto obstoječa baza kupcev. Novo spletno trgovino lahko predstavite prek e-pošte, prodajne ekipe, fizičnih lokacij, embalaže, računov in obstoječih komunikacijskih kanalov.

8. Merite prodajo, ne samo obiska

Veliko obiskovalcev samo po sebi ni poslovni rezultat. Pomembno je, kaj obiskovalci v trgovini naredijo.

Med ključne podatke sodijo:

  • število nakupov,
  • stopnja konverzije,
  • povprečna vrednost naročila,
  • strošek pridobitve kupca,
  • vrednost kupca skozi čas,
  • delež zapuščenih košaric,
  • delež vračil,
  • dobiček po posameznih izdelkih in kanalih.

Za merjenje se običajno uporabljajo Google Analytics, Google Tag Manager, podatki oglaševalskih platform in podatki same spletne trgovine.

Merjenje mora biti urejeno že ob začetku. Brez pravilnih podatkov ne boste vedeli, ali oglaševanje ne deluje, ali je težava v ponudbi, ceni, strani izdelka, košarici ali plačilnem postopku.

9. Dolgoročna rast temelji na obstoječih kupcih

Pridobivanje novega kupca je pogosto dražje kot ponovna prodaja nekomu, ki podjetje že pozna. Zato spletna trgovina ne sme biti osredotočena samo na prvo naročilo.

Na ponovne nakupe lahko vplivate z:

  • dobro uporabniško izkušnjo,
  • hitro dostavo,
  • kakovostno podporo,
  • e-poštnimi vsebinami,
  • priporočili sorodnih izdelkov,
  • programi zvestobe,
  • opomniki za ponovni nakup,
  • koristnimi vsebinami po nakupu.

Kupci se morajo počutiti povezane z blagovno znamko, zaupati podjetju in imeti razlog, da se vrnejo.

Za začetnike: že od prvega naročila zbirajte povratne informacije. Tako boste hitreje odkrili težave z izdelkom, dostavo, embalažo ali komunikacijo.

Za uveljavljena podjetja: obstoječe podatke uporabite za segmentacijo kupcev, personalizirane kampanje in priporočila izdelkov. Vendar podatkov ne zbirajte samo zato, ker jih lahko. Zbirajte tiste, ki jih boste dejansko uporabili za izboljšanje ponudbe in komunikacije.

10. Najpogostejše napake pri odprtju spletne trgovine

Med najpogostejše napake sodijo:

  • izdelava trgovine brez preverjenega povpraševanja,
  • prevelika začetna zaloga,
  • prenizka marža,
  • preveč izdelkov ob začetku,
  • slabe fotografije in generični opisi,
  • zapleten zaključek nakupa,
  • nejasni stroški in roki dostave,
  • neurejeno merjenje prodaje,
  • pričakovanje, da bo obisk prišel sam,
  • osredotočenost na promet namesto na dobiček.

Dobra spletna trgovina ne nastane v enem koraku. Začne se z dovolj dobro prvo različico, nato pa se izboljšuje na podlagi vedenja kupcev, prodajnih podatkov in povratnih informacij.

Kako torej začeti s spletno trgovino?

Začetnik naj najprej preveri izdelek, povpraševanje in finančni model. Šele ko obstajajo prvi znaki, da je ponudbo mogoče prodajati, je smiselno vlagati v večjo zalogo in naprednejšo spletno trgovino.

Uveljavljeno podjetje naj spletno trgovino gradi na prednostih, ki jih že ima: poznavanju trga, obstoječih kupcih, podatkih, logistiki, ponudbi in prepoznavnosti blagovne znamke.

V obeh primerih velja enako: spletna trgovina ni samo spletna stran. Je celoten prodajni sistem, ki mora povezati izdelke, marketing, plačila, dostavo, podatke in odnos s kupci.

Potrebujete pomoč pri postavitvi in prodaji?

Pri Miklavčič marketing pomagamo podjetjem pri načrtovanju, izdelavi in promociji spletnih trgovin. Pred začetkom ne gledamo samo platforme in videza, temveč tudi ponudbo, prodajni potencial, pot kupca, merjenje rezultatov ter kanale, prek katerih bo trgovina pridobivala naročila.

Preverite možnosti izdelave spletne trgovine ali nam pošljite povpraševanje za oceno vašega projekta.

Strokovnjak za digitalni marketing, Google Partner in avtor na digitalnimarketing.si.